mojkras in svet okrog . . .

Današnje popoldne je bilo res prvo tapravo pomladno. Sonce je pridno sijalo, ptički so razposajeno žvrgoleli, cvetovi so se radodarno odpirali. Termometer je kazal 19 stopinj v senci.  Potegnilo me je, da sem posnela nekaj trenutkov, saj si je to popoldne bres sapice to res zaslužilo.

Danes sem naredila tudi moj prvi čičerikin namaz - humus. Že dolgo sem ga imela v mislih, končno mi je uspelo.
Od nekdaj so mi namazi vseh vrst všeč, ker so nekako enostavni za pripravo, dobri, ponavadi tudi zdravi in praktični za pojest. Lahko jih hranim par dni v hladilniku in takoj so pri roki, ko pride lakota. Odlični na kosu doma narejenega kruha.






moj recept je naslednji:

200 g čičerike
voda, ki je ostala od kuhanja čičerike
olivno olje (cca 4 žlice)
1 strok česna
sok 1 limone
2 žlici tahinija (sezamova pasta)
peperoncino
nekaj listkov sveže mete
žlička kurkume 

Za 24 ur sem namočila čičeriko in jo skuhala v rahlo osoljeni vodi (cca 30 minut).  Kuhano čičeriko sem precedila in vodo, v kateri se je kuhala, prihranila. Čičeriko sem dala v posodo za sekljanje, dodala cca 1 dl vode in pričela z mletjem. Čez nekaj časa sem dodala vse ostale sestavine in dobro zmlela.
Humus sem preložila v posodico, okrasila z mletim peperoncinom in meto, pokrila s kuhinjsko folijo in postavila za nekaj časa v hladilnik.

Pri kosilu sem ga dodala rižoti (z olivami, paradižnikovo mezgo in slanimi inčuni). Zvečer sem ga namazala še na sveže pečen kruh.

recept za kruh: 500 g moke (100 g sojine, 100 g koruzne, 100 g bučne in 200 g posebne primorske). 20 g kvasa, 2 dl Donata, 1 dl vode, žlička soli, 2 žlici olivnega olja, lonček orehov, 1/2 lončka sezamovih semen, 1/2 lončka mletih lanenih semen, 1 lonček mletih bučnih semen). Vse skupaj sem dala v posodo kruhomata in nastavila na program za gnetenje in vzhajanje. Po pisku sem testo vzela iz posode in ga položila na pekač ter vzhajala cca 1 uro na toplem. Postavila sem ga v pečico, vklopila na 180 stopinj in pekla 1 uro in 10 minut.













 



















   


















  










 

Zaželela sem si nekaj z jabolki, nekaj kar bo lepo dišalo in ne bo presladko in preveč kalorično, vendar okusno. Najraje od vseh peciv imam pite vseh vrst. Toda . . . ravno zato, ker so pite tako zelo dobre, jih malokrat naredim, ker potem . . . en košček . . .  pa še en košček . . . treba je čimprej dobit degustatorje.






sestavine:

testo:
450 g moke (jaz sem mešala kostanjevo, sojino, bučno in ajdovo)
50 g masla na sobni temperaturi
3 žlice olivnega olja
70 g sladkorja
1/2 pecilnega praška
3 žlice kisle smetane
2 jajci

za nadev:
7 večjih jabolk, narezanih na tanke krhlje
sok 1/2 limone
1 žlica cimeta
100 g grobo mletih praženih lešnikov
3 žlice rjavega sladkorja

Moke sem pomešala med seboj s pecilnim praškom, dodala sem koščke masla, olivno olje, jajca, kislo smetano. Najprej sem uporabila leseno žlico, nato sem testo na hitro zgnetla z rokami. Ovila sem ga v folijo in ga dala v hladilnik.

Jabolka sem dobro oprala (naj bi bila bio) zrezala na tanke krhlje in polila z limoninim sokom. Dodala sem žlico cimeta in pest grobo mletih lešnikov ter premešala.

Testo sem razvaljala na tanko na foliji za peko in položila v pekač. Odstranila sem papir in porezala ostanke testa pri robovih pekača. Na testo sem naložila nadev iz jabolk, potresla z rjavim sladkorjem in grobo mletimi lešniki, okrasila s preostalim testom in dala v pečico na 160 stopinj za 40 minut.




 

Tokrat je res odlična . . .  en košček . . . še en košček . . . "Halo? prideš na čaj?" . . . "Oooo . . . ravno prav ste pršli, nekaj sem spekla" . . .  

sestavine:
500 g moke (jaz sojina, ajdova, koruzna, kostanjeva, prosena)
20 g svežega kvasa
3 dl tople vode
žlička sladkorja
3 žlice olivnega olja
sol
mleti mak
mleta lanena semena






Grisine sem položila na pekač in pekla na 160 stopinj 30 minut nato pa pustila v ugasnjeni pečici še 15 minut.

Kako bi se jim reklo po naše... mogoče slani domači prijatelji (ker so domači prijatelji podobni toskanskim cantuccinom). In tozzetti so ene vrste slani cantuccini. Jaz sem jih poimenovala v originalu, čeprav ta recept ni prav tipičen za tozzette.  Je malo oz. precej drugačen. Ne vsebuje jajc in štručko se prereže pred pečenjem, Po končanem pečenju se jih nič več ne da ponovno v peč. Recept, ki sem ga jaz preizkusila, je tak in glede tega ga nisem hotela spreminjati, vsaj tokrat ne. 
Seveda jih lahko damo po pečenju nazaj v peč za nekaj minut, da se še po vrhu rezine zapečejo in postanejo bolj krokantne. Testu lahko dodamo tudi kakšno jajce, kot je v večini receptov za to slano pecivo. Tako bodo tozzetti bolj "kompaktni".

Spodaj je recept, po katerem sem jih jaz naredila, ki je še kar spremenjen glede na prvoten recept. 
No, upam, da sem bila dovolj razumljiva... ali pa ne, mogoče sem s to razlago malo zakomplicirala. 




sestavine za 2, 3,  4 ali 5 oseb, odvisno od tega ali ponudimo kot prigrizek, predjed ali samostojno jed in odvisno koliko kdo poje:

270 g moke (jaz 170 g pšenične, 50 g koruzne, 30 g riževe in 20 g sojine)
2 žlički pecilnega praška
1/2 žličke soli
30 g masla
20 g olivnega olja
1 navadni jogurt
1 žlička posušenega sesekljanega timijana
70 g črnih izkoščičenih sesekljanih oliv

Zmešamo moke (lahko pa delamo samo s pšenično). Dodamo pecilni, sol, stopljeno maslo, olivno olje, jogurt, posušeni timijan in olive. Zmešamo z leseno žlico, potem pa še malo pognetemo z rokami.
Štruco položimo na pekač obložen s peki papirjem, zrežemo na rezine in damo v pečico na 170 stopinj za 30 minut. Zadnjih 5 minut dvignemo temperaturo na maksimum, da tozzetti dobijo lepo zlatorjavo barvo.

                                                             razrezana štruca pred pečenjem






Rezine ločimo z nožem in še tople ponudimo.
Lahko kot prigrizek, predjed ali samostojeno jed.
Lahko jih obložimo z mariniranimi sardelami ... kot sem naredila jaz, ali kot nam domišljija tisti trenutek narekuje.
 


Odlično je... drugič bom dala rezine tozzettov pred serviranjem malo popeči.

Aja, zraven bi pasal kozarček dobrega belega vina, ki ga jaz nisem spila. Naslednjič, ko bova dva, bom vajo ponovila, takrat z vinom.  

Podobno frtaljo je delala moja mama, ko smo bili še otroci. Pa tudi potem, ko smo že odrasli. Ona je dodala še divji koromač. Od takrat mi je ostal v spominu ta vonj po melisi in koromaču, ko se je delala frtalja.
Jaz jo naredim vsako leto v sezoni melise in koromača.

Tokrat sem uporabila samo meliso, ker koromača nisem imela doma. Del pšenične moke sem nadomestila z drugimi mokami.




sestavine za 2 veliki frtalji:

3 jajca
50g pšenine moke
50 g riževe moke
50 g koruzne moke
30 g sojine moke
20 g kostanjeve moke
sojino riževo mleko po potrebi
malo mineralne vode
sol
žlička pecilnega praška
sesekljana sveža melisa

V visoki posodi zmešamo jajca s soljo, mlekom, mineralno vodo, moko in pecilnim praškom. Dodamo meliso in premešamo.
V ponev damo malo olja (jaz olivno). Ko je olje zadosti vroče, nalijemo zmes in počasi pečemo na zmernem ognju na obeh straneh. Dobimo dve frtalji debeli približno 1,50 cm.


Dober tek.

Nastala je nekako... ne po načrtu. Nisem imela namena delat potico, čeprav... recimo, da sem si jo želela narediti. Potem so mi pri jemanju stvari iz hladilnika jajca s škarlo vred padla na tla. Hmmm... je blo treba nekaj ukrenit. Cela so ostala štiri, ostalih šest je počilo. Toliko, da sem lahko ločila beljake od rumenjakov.
Hja...želja se mi je pričela uresničevat. Samo še dokončat je bilo treba.

Najraje jo naredim z lešniki, ker so moji najljubši, razen mandeljnov. Tudi orehi so mi super, toda ti so bolj "težki".
Moje potice, ki sem jih naredila sama, lahko preštejem na prste, saj se jih dolga leta nisem niti lotila. Nekakšen strah je bil prisoten pred delanjem potice, ker mi je vedno, ko sem kje jedla potico bilo predstavljeno to opravilo kot nekaj, kar vzame ogromno časa, imeti je treba veliko sreče, da ti rata, da ne odstopa skorja, da ni testo presuho, premokro, predebelo, pretanko itd. itd.
Potem sem se okorajžila in kmalu spoznala, da ni to noben "baubau" ampak, da se jo da narediti in to dobro, takšno, kot sem si jo vedno želela.
No... ne vem, mogoče pa je res treba imeti takrat, ko delamo potico srečen dan. Tokrat je bil, vsaj kar se potice tiče... pa tudi ostalega. 


sestavine:

500 g moke (jaz 400 g moke za pecivo, 25 g kostanjeve moke, 25 g sojine moke, 25 g koruzne moke in 25 g ajdove moke)
3 rumenjaki
2 dl mleka + 1/2 dl mleka za kvas
20 g kvasa
100 g masla
70 g sladkorja + 1 žlička za kvas
naribana lupinica 1 limone
vanilijev sladkor

nadev:

400 g mletih lešnikov
200 ml sladke smetane
3 beljaki
100 g sladkorja
žlica nutelle


Nastala je potica, ki je predstavljena tukaj na fotografijah. Dobra, s tanko skorjico, ravno prav rahla.